Korisničko ime: Lozinka:

Dobrodošli na SerbianMeteo Forum


Prisutni ste kao gost. Da biste imali pristup kompletnom sadržaju foruma, diskusijama, koristili pogodnosti slanja privatnih poruke itd, potrebno je da se registrujete KLIKOM OVDE. Posle procesa registracije, putem e-maila koji ste uneli, dobićete link za aktivaciju naloga. Neophodno je uneti validan e-mail. U suprotnom nećemo biti u mogućnosti da vam pošaljemo aktivacioni link.
Ukoliko imate problem u vezi sa registrovanjem ili neki drugi tehnički problem, kontaktirajte nas na office[at]serbianmeteo.com

Autor Tema: Zime u Sloveniji u proslosti  (Pročitano 4372 puta)

Van mreže slovenka

  • **
  • Poruke: 1.872
  • Starost: 31
  • Lokacija: Prebold / Miklavž pri Taboru / Slovenija
  • I Love Winter and Summer!!
    • CIKLON.SI
Zime u Sloveniji u proslosti
« poslato: 12. Novembar 2008. u 23:13 »
Evo ovdje cu vam predstaviti u textu i mozda pokojoj fotki zime u proslosti Slovenije!
Ja cu ovdje pisati slovenski pa si mozete prevesti preko Googla - translate.google.com/! ;)

Obilno sneženje v začetku februarja 1999

Februar je poznan po obilnem sneženju in tako so tudi v začetku februarja 1999 Slovenijo prizadele obilne snežne padavine. Ponekod je zapadlo tudi več kot en meter novega snega, sneg je za več dni ohromil promet in življenje, številni kraji so bili odrezani od sveta in brez elektrike.



Vremenska situacija

V začetku februarja 1999 je nad severovzhodno Evropo nastalo globoko in obsežno ciklonsko območje, nad Alpe je z močnimi severnimi do SZ vetrovi pritekal hladen in vlažen zrak. V Nemčiji, Avstriji in na �eškem so pihali orkanski severozahodni vetrovi, ki so povzročili veliko škodo. Na severni strani Alp je tudi močno snežilo, Finsko in severovzhod Evrope je zajel polarni mraz.V soboto 6.2. je naše kraje ob močnih SZ vetrovih hitro prešla hladna fronta, a večjih padavin ni povzročila. Nova hladna fronta se je že naslednji dan od severa bližala Alpam in nas prešla v noči na ponedeljek 8.2.1999, ko je nad severnim Jadranom nastal tudi sekundarni ciklon.

V torek se je od severa Alpam bližal nov ciklon, ki se je v noči na sredo 10.2. pomaknil v severno Sredozemlje in se še poglobil. S sabo je z JZ vetrovi prinašal zelo vlažen zrak, v njegovem zaledju pa je od severa pritekal mrzel polarni zrak. Ciklon se je v sredo čez dan preko Jadrana pomikal proti JV.

V naslednjih dneh je nad srednjo Evropo nastal anticiklon, nad Sredozemljem pa je še vztrajalo ciklonsko območje, ki je predvsem na Balkanu še povzročalo padavine.





Potek vremena

Prva v seriji hladnih front je Slovenijo prešla v soboto 6.2.1999 dopoldne, a jo je zaradi SZ višinskih vetrov le preskočila, za njo pa so zaradi mrzlega zraka v višinah nastajale snežne plohe, čeprav je bilo po nižinah še dokaj toplo s temperaturami med 5 in 8°C.
V nedeljo 7.2. se je pred novim poslabšanjem ponovno pooblačilo, zapihal je tudi močan jugozahodnik, zato so predvsem v vzhodni Sloveniji temperature poskočile in presegle 10°C. Vremenoslovci so za naslednjo noč napovedovali prehod hladne fronte z manjšimi padavinami, kar pa se je kmalu izkazalo za napačno. Hladna fronta je Slovenijo res dosegla v večernih urah. Z nastankom sekundarnega ciklona v Jadranu pa se je nad JV in južno Slovenijo formiralo nevihtno jedro. Meja sneženja se je hitro spustila do nižin in v naslednjih urah sledil je močan snežni metež, ki je v JV Sloveniji povsem ohromil promet. Do ponedeljkovega jutra, ko so padavine že ponehale, je v Kočevju je zapadlo 35 cm snega, na Lisci 45 cm, v Novem mestu 27 cm, na Gorenjskem in Štajerskem pa le nekaj centimetrov. Več kot 40 cm snega je zapadlo v goratih predelih JV Slovenije. Težak sneg je podrl precej daljnovodov in dreves. Močno sneženje je na severni strani Alp, v Nemčiji in na Nizozemskem povzročilo številne težave v prometu in oskrbi z elektriko.

Izboljšanje vremena je bilo le kratkotrajno, že naslednje jutro, 9.2.1999 se je od zahoda ponovno pooblačilo in rahlo sneženje se je čez dan že širilo proti vzhodu. Padavine je povzročal vlažen jugozahodnik, ki se je krepil pred hladno fronto. Tudi na Dolenjskem je sprva rahlo snežilo, ob dotoku toplega zraka v višinah pa je sneg na JV Slovenije prešel v dež, medtem ko se je sneženje v zahodni Sloveniji še okrepilo, tako da je do večera zapadlo že približno 20 cm novega snega.  Hidrometeorološki zavod Slovenije je izdal opozorilo za obilne snežne padavine.
Hladna fronta nas je dosegla v prvem delu noči na sredo, 10.2.1999. Dež je povsod prešel v sneg in se ob poglobitvi ciklona nad severno Italijo in Jadranom še okrepil.
Izjemno močno je snežilo vse do jutra, ko je Slovenija doživela popoln infarkt. Po podatkih HMZ je samo čez noč največ snega zapadlo na območju Ljubljane, na Celjskem, v Zasavju in Predalpskem hribovju. Na Gorenjskem ga je zapadlo okoli 50 cm, v Ljubljani 40 cm, v Celju kar 58 cm, v Mariboru in Murski Soboti 25 do 30 cm, v Novem mestu 30 cm, v hribovitih predelih pa večinoma od 60 do 100 cm. In to vsega v 12 urah. Sneženje je bilo zelo silovito, sneg je bil sprva moker, nato pa suh, tako da je primrznil na drevje in povzročil obsežne snegolome. Tako močnega sneženja v Sloveniji ni bilo že od januarja 1987, v februarju pa je tako močno snežilo še leta 1969 in 1952.
Sneženje je v sredo čez dan oslabelo in v zahodni Sloveniji tudi ponehalo. Na Primorskem je pihala močna burja v sunkih do 120 km/h, ki je delala snežne zamete. Zvečer in v noči na četrtek 11.2.1999 je v vzhodni Sloveniji spet nekoliko močneje snežilo in zapadlo še dobrih 10 cm snega. Nato je sneženje ponehalo in delno se je začelo jasniti. 
V četrtek zjutraj je bila tako Dolenjska pokopana pod okoli 60 cm debelim snegom, ki je bil spodaj moker, na vrhu pa suh. Približno toliko snega je bilo v tudi Ljubljani, Celju in na Brniku, okoli 80 cm v Kočevju, do 40 cm v Posočju in okoli 30 cm v Mariboru in v Prekmurju. V Julijcih je zapadlo okoli 90 cm snega, največ pa v hribovitih predelih Notranjske in na Celjskem – tudi do 120 cm. Temperature v notranjosti Slovenije so bile tistega dne okoli –2°C, temperatura na Kredarici pa se je spustila do -21°C.

V naslednjih dneh se je nad srednjo Evropo zgradil anticiklon, nad Sredozemljem pa se je še vedno zadrževalo ciklonsko območje. Na Primorskem je pihala burja, v notranjosti Slovenije pa je spet občasno rahlo snežilo, vendar so bile količine novega snega majhne.

Narobe ''pravljica'' v belem

Slovenija je v tem sneženju doživela popoln infarkt. »Narobe pravljica v belem« je naslednji dan časopis Delo z velikimi črkami na prvi strani poročal o težavah s snegom po Sloveniji.
Predvsem ponoči in dopoldne so bile številne ceste neprevozne, zaprta so bila letališča, šole, trgovine, zdravstveni domovi, banke, pošte in bencinske črpalke, saj je bilo občasno brez elektrike pol Slovenije. Najhuje jo je odnesla Dolenjska, kjer so izpadli vsi glavni daljnovodi in je bila brez elektrike neprekinjeno 9 ur, v glavnem pa kar 18 ur. Bela Krajina, kjer je v višjih legah zapadlo kar 120 cm snega, je bila ves dan popolnoma brez elektrike. Na vrhuncu težav je bilo tako na območju Elektra Ljubljana brez elektrike kar 80.000 odjemalcev od skupno 280.000. Zaradi izpadov elektrike tudi ni bilo vode in telefonskih zvez, obstale so številne tovarne in javne službe.
Cestne in elektro službe so mobilizirale vse sile, da bi odpravile posledice. V mestih je bilo mnogo ulic neprehodnih, kjer pa so sneg le odmetali, so kupi segali do neba. Potem ko je bil ves cestni in železniški promet dopoldne popolnoma paraliziran, se je popoldne stanje začelo izboljševati. Še vedno pa so bile zaprte številne stranske ceste, ker je nanje padlo drevje.
Na Celjskem, kjer je zapadlo med 70 in 130 cm  mokrega snega, so bili številni kraji odrezani od sveta, v Ljubljani so se vrstili izpadi elektrike, krizni štab Civilne zaščite je opozoril, da sneg grozi starejšim hišam v starem mestnem jedru in pa tudi nadstreškom na avtobusnih postajališčih. Zaradi zastojev na cesti je bila marsikje ohromljena preskrba s kruhom in drugimi življenskimi potrebščinami. Sneg je povzročal težave tudi ob morju, kjer so največ težav povzročali vozniki tovornjakov, ki so kljub prepovedi silili v klance in jih zablokirali.
Poleg tega je Delo poročalo še, da so vlaki po Sloveniji zamujali več kot dve uri, če so sploh lahko vozili. Ker ni bilo elektrike, so vozile le dizelske lokomotive.
V snegu so obtičali tudi šolarji, zato je bilo predvsem v celjski in novomeški regiji zaprtih nekaj šol. Tudi iz ljubljanskega Kliničnega centra so zaradi številnih padcev na zasneženih pločnikih poročali o veliki gneči.
Težave s snegom niso bile odpravljene v enem dnevu, ampak je čiščenje ulic, stranskih cest in odvažanje velikih kupov snega trajalo še ves teden. Prav tako so imeli ogromno delavci Elektra, da so popravili daljnovode. Ponekod v odročnih predelih so čakali še ves teden, da so ponovno dobili elektriko.





Težav s snegom pa nismo imeli le v Sloveniji. Ogromne težave so imeli v Avstriji, saj je v zadnjih tednih tam zapadlo ogromno snega, v St. Antonu na Tirolskem, npr. kar pet metrov. Ker so bile zaprte številne ceste, so bili mnogi turisti prisiljeni podaljšati počitnice, drugi pa niso mogli do svojih počitniških krajev. Zaradi velike nevarnosti plazov je delovalo le malo smučišč, potrebščine pa je dovažala vojska s helikopterji.
V Italiji so imeli težave s sneženjem v severnem delu države, na jugu pa s poplavami. Izredne razmere zaradi obilnega sneženja so imeli tudi v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

I LOVE WINTER AND SUMMER!!!

CIKLON.SI

http://ciklon.si/

http://ciklon.si/forum/

Van mreže slovenka

  • **
  • Poruke: 1.872
  • Starost: 31
  • Lokacija: Prebold / Miklavž pri Taboru / Slovenija
  • I Love Winter and Summer!!
    • CIKLON.SI
Re: Zime u Sloveniji u proslosti
« Odgovor #1 poslato: 12. Novembar 2008. u 23:18 »
Obilne padavine od 25. novembra do 7. decembra 2005

V petek, 25. novembra je v večernih urah začelo snežiti po vsej državi, razen
na Primorskem in v delu jugovzhodne Slovenije, kjer je deževalo. Snežne padavine so
v soboto, 26. novembra, preko dneva po nižinah in v južni Sloveniji prehajale v dež.
Po vsej državi so bile padavine obilne. Na porečju Krke so ponekod padavine presegle
10-letno povratno dobo. Močno deževje in taljenje snega sta lokalno povzročila
poplave. Drugje je bil moker in težak sneg vzrok za lomljenje dreves, visoka snežna
odeja v severni Sloveniji pa je bila vzrok za številne snežne plazove. Deževno
oziroma sneženo vreme se je nadaljevalo tudi v začetku decembra. Obilne padavine 5.
decembra so povzročile močan porast rek predvsem v zahodni polovici države.
Marsikje po državi je od 25. novembra do 7. decembra skupno padlo več kot 200 mm
padavin, ponekod v zahodnem delu Slovenije prek 300 mm.

Poglavitni vzrok obilnim novembrskim padavinam je bila vremenska situacija
z genovskim ciklonom in jugozahodnikom v višinah. Prvi dan obdobja se je nad
zahodno in srednjo Evropo za hladno fronto raztezala široka dolina s hladnim zrakom
v višinah. Zaradi vdora hladnega zraka nad še vedno dokaj toplo Sredozemsko morje
je nastal genovski ciklon. Nad našimi kraji se je veter v višinah čez dan obračal iz
severozahodne na jugozahodno smer. V soboto je nad nami v višinah pihal močan
južni do jugozahodni veter. Topla fronta nad Slovenijo se je počasi pomikala proti
zahodu, zato se je v višinah ogrelo. V nedeljo se je ciklon s fronto odmaknil proti
vzhodu. V Genovskem zalivu je že začel nastajati nov, tokrat plitvejši ciklon, ki nas je
s svojim vplivom dosegel v noči na ponedeljek in se nato naslednji dan pomaknil
vzhodno od naših krajev. Veter se je v višinah prehodno obrnil bolj na zahodno smer.
V torek se je zaradi poglobljene doline nad jugozahodnim delom Evrope veter spet
obrnil na jugozahodno smer, doseglo nas je novo, plitvo ciklonsko območje, ki se je v
noči na sredo pomikalo prek naših krajev proti vzhodu.
Naslednje izrazito poslabšanje vremena je zahodne kraje zajelo že v petek, ko
so se vetrovi v višinah krepili in obračali na zahodno in jugozahodno smer. V noči na
soboto je v genovskem zalivu nastal sekundarni cikon. Frontalni val nas je dosegel v
soboto zjutraj in se čez dan pomikal preh naših krajev proti vzhodu. Veter v višinah se
je nato prehodno obrnil na zahodno do severozahodno smer, a že v nedeljo popoldne
zopet na jugozahodno in nad naše kraje prinesel bolj vlažen zrak. V ponedeljek je
nastal plitev sekundarni ciklon, tokrat nad severno Italijo, in se pomikal južno od
naših krajev ter se v noči na torek okrepil.V torek čez dan je ciklon vzhodno od naših
krajev potoval proti severovzhodu in najbolj vplival na vreme v vzhodni polovici
države. Vremensko dogajanje se je začelo postopno umirjati, šibek ciklon nad
Jadranom je v noči na sredo še vplival na vreme predvsem v južni polovici države.

V petek, 25. novembra, se je od zahoda čez dan pooblačilo. Popoldne in
zvečer nas je dosegel vpliv tople fronte, v večjem delu države je pričelo snežiti.
Ponoči je v severni polovici države snežilo do nižin, medtem ko je v južnem delu po
nižinah deloma deževalo, deloma snežilo. V soboto dopoldne je po nižinah severne in
zahodne Slovenije večinoma še snežilo, drugod v glavnem deževalo, meja sneženja pa
se je z dotokom toplejšega zraka od juga tekom popoldneva in večera povsod, razen v
nekaterih alpskih dolinah, dvignila na okoli 1000 m.
V nedeljo dopoldne so padavine ponehale, a v višinah je z jugozahodnim do
južnim vetrom še pritekal vlažen zrak, zato je večinoma ostalo oblačno. Ponoči smo
prišli pod vpliv novega ciklona, sredi noči je od jugozahoda spet začelo snežiti, v
nižjih predelih Primorske deževati. Padavine, tudi po nižinah večinoma sneg, so v
ponedeljek od zahoda ponehale, najkasneje v osrednji in severovzhodni Sloveniji.
Zadnje poslabšanje vremena v novembru nas je zajelo v torek dopoldne, ko so
se predvsem v osrednjem in zahodnem delu začele pojavljati plohe, popoldne in
zvečer pa je sneženje in deževje od zahoda zajelo vso državo. Po nižinah je večinoma
deževalo, le v severnem delu Gorenjske je ves čas snežilo. Ponoči je snežilo tudi
ponekod po ostalih nižinah osrednje in zahodne Slovenije. Padavine so do jutra
večinoma ponehalo. Čez dan je deževalo in snežilo le še ponekod na jugovzhodu.
V začetku decembra se je nadaljevalo večinoma oblačno vreme s pogostimi
padavinami. Prvo večje poslabšanje vremena se je začelo že v petek zvečer, ko so se v
zahodni Sloveniji zopet začele pojavljati rahle padavine, ponoči pa so nastajale plohe
tudi drugod po državi. Sobota je bila večinoma deževna, pojavljale so se tudi nevihte
z močnimi nalivi. Zvečer in v prvi polovici noči so padavine ponehale, najkasneje na
jugovzhodu in vzhodu države.

Novo poslabšanje nas je doseglo naslednji dan zvečer, ko so se padavine iznad
jugozahodne Slovenije ponoči razširile nad večji del države. Meja sneženja je bila nad
1000 m, le v nekaterih alpskih dolinah se je meja sneženja spustila do dna dolin. V
ponedeljek dopoldne je v zahodnem in osrednjem delu tudi zagrmelo, na Primorskem
je ponekod padala celo toča. Popoldne so padavine v zahodnem in severnem delu
države večinoma ponehale, a ponoči se je dež oziroma sneg iznad južne in
jugovzhodne Slovenije spet razširil nad vso državo. Do jutra se je meja sneženja
ponekod v vzhodni Sloveniji prehodno spustila do nižin. Čez dan so padavine v
zahodni polovici države večinoma ponehale, v noči na sredo pa je občasno deževalo
in snežilo še v južni polovici Slovenije. V sredo dopoldne so padavine povsod
ponehale.

Največ padavin je bilo od 25. do 27. novembra v južni in osrednji Sloveniji,
lokalno več kot 120 mm v 72 urah. Na povodju Krke in Kolpe so 2-dnevne padavine
(izmerjene 26. in 27. novembra ob 7. uri) na vseh padavinskih postajah presegle
povratno dobo 10 let, na Dobrniču in v Dvoru je bila povratna doba izmerjenih 2-
dnevnih padavin 25 let. Drugod je v enakem obdobju padlo večinoma od 50 do 100
mm, najmanj na severovzhodu države. V nekaterih delih osrednje in zahodne
Slovenije so izmerili rekordno višino snega v novembru (preglednica 4).
V zadnjih dveh novembrskih dneh je največ padavin prejela severozahodna
Slovenija, kjer je lokalno na že debelo snežno odejo padlo še okoli pol metra novega
snega. Na Voglu in v Ratečah je bila izmerjena najvišja debelina snežne odeje v
novembru od začetka meritev (preglednica 4).
Zahodni in osrednji del Slovenije sta veliko padavin dobila tudi v prvih dneh
decembra. Marsikje je v prvih 7 dneh padlo prek 100 mm padavin. Na Voglu so 5.
decembra izmerili 190 cm visoko snežno odejo, kar je nov decembrski rekord od leta
1982 dalje, ko so na tej postaji začeli opravljati meritve. Pred tem so na bližnji postaji
Dom na Komni, ki je primerljiva z Voglom, opravljali meritve v obdobju 1952-1982.
V decembru so največ snega namerili 30.12.1981, in sicer kar 270 cm.

 ;) ???

I LOVE WINTER AND SUMMER!!!

CIKLON.SI

http://ciklon.si/

http://ciklon.si/forum/


 

Sitemap 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18