Tema: Vreme na danasnji dan u Sloveniji

[slovenka]

1968 – Zjutraj so predvsem na postajah v Julijskih Alpah in na dinarski pregradi izmerili veliko 24-urno višino padavin. Pri Domu na Komni je padlo kar 231 mm, v Kneških Ravnah 219 mm, v Idrijski Beli 179 mm, na Žagi pri Bovcu 168 mm, v Tolminu 116 mm ter na Gomancah pod Snežnikom 113 mm dežja.
 

• Tweet

[slovenka]

1985 – Izjemno toplo popoldne za drugo polovico septembra. V Biljah pri Novi Gorici se je segrelo kar do 33,5 °C, na Slapu pri Vipavi je termometer pokazal 32,5 °C, v Tolminu 31,5 °C, v Metliki 30,5 °C, v Volčjem Potoku pri Kamniku 29,0 °C in v Postojni 28,8 °C.

[slovenka]

1932 – Na Črnem Vrhu nad Idrijo so izmerili 249 mm, v Predmeji 164 mm, v Šempasu 163 mm, v Ajdovščini 152 mm in v Dekanih 120 mm padavin v 24 urah.

1933 – Zjutraj so v večjem delu Slovenije izmerili zelo veliko štiridnevno (96-urno) višino padavin, že dan prej pa so nastopile hude poplave v osrednji in južni Sloveniji. V Postojni so namerili 321 mm, v Soči 301 mm, v Sežani 288 mm, v Bohinjski Bistrici 262 mm, v Rakitni in Kamniku 261 mm, v Ljubljani 259 mm ter v Celju 221 mm padavin.

[ptprince]

Odlična tema, slovenka. Dobro je podsetiti se čega je sve bilo nekada u ovo doba godine, da ne bude 'nezapamćenih' oluja.
Tako vidimo da su nedavne poplave u Sloveniji bilo moguće i ranije, i da nisu neznamkoliko veliki ekstrem. Doduše, to ne opravdava postojanje opuštenog stava prema tom događaju. Vrednost normalnog života je veoma velika.

Samo napred, jedva čekam da vidim šta je bilo u istoriji zjutraj in daljše.

[slovenka]

1924 – Do druge ure zjutraj je v Bovcu v samo šestih urah padlo 125 mm dežja.

2002 – Obilno in dolgotrajno sneženje v visokogorju je končno ponehalo, na Kredarici (2514 m) je bilo zjutraj 65 cm snega.

[slovenka]

1967 – Po svežem jutru se je čez dan izjemno močno segrelo in popoldne je bilo marsikje eno najtoplejših ob koncu septembra v zadnjih 100 letih. V Babnem Polju se je s hladnih 0,9 °C popoldne ogrelo na 25,8 °C, v Ambrusu s 4,6 °C na 29,3 °C, na Letališču Brnik s 4,4 °C na 28,3 °C, v Črnomlju z 8,4 °C na 30,1 °C in v Celju z 8,4 °C na 29,4 °C.

[slovenka]

1926 – Po izjemno obilnem deževju je v povodjih Gradaščice in Sore nastopila katastrofalna, stoletna vodna ujma. Do 29. septembra zjutraj je v 72 urah v Žireh padlo 356 mm, v Ljubljani 239 mm, v Kamniku 173 mm in v Kranju 168 mm dežja.

1959 – Nenavadno obilno deževje v Goriških brdih, Spodnji Soški dolini in na Trnovski planoti. Naslednje jutro so v Neblem izmerili 203 mm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 175 mm, v Plavah 155 mm in v Morskem 146 mm dežja v 24 urah.

[slovenka]

1965 – Že tretji dan zapored je v Julijskih Alpah in na dinarski pregradi obilno deževalo. Naslednje jutro so na nekaterih postajah izmerili več kot 400 mm dežja v preteklih 96 urah! Pri Domu na Komni je padlo kar 538 mm, v Lepeni 513 mm, na Žagi pri Bovcu 472 mm, v Kobaridu 424 mm, v Bohinjski Bistrici 407 mm, v Čepovanu 375 mm in v Biljah pri Novi Gorici 268 mm padavin.

1989 – Nenavadno zgodno obilno sneženje v visokogorju. Do jutra je na Kredarici (2514 m) zapadlo 38 cm snega v 24 urah, naslednje jutro ga je bilo skupaj že 3/4 metra. Na postaji pod Voglom (1535 m) so zapadli 3 cm snega.

[slovenka]

1977 – V večjem delu Slovenije je bilo jutro najhladnejše v septembru v zadnjih desetletjih. V Babnem Polju se je ohladilo celo do -7,9 °C, na Rakitni pod Krimom so izmerili -6,8 °C, v Ilirski Bistrici -3,6 °C, v Murski Soboti -3,5 °C, v Kočevju -3,1 °C, v Godnjah na Krasu -1,4 °C, v Mariboru -1,0 °C in v Ljubljani -0,6 °C. Nenavadno visok je bil tudi zračni pritisk, saj je bilo nad večjim delom Evrope izrazito območje visokega zračnega pritiska. V Ljubljani je bil največji pritisk, preračunan na morski nivo, 1036 hPa, na Letališču Maribor in v Novem mestu 1035 hPa ter v Portorožu 1031 hPa.

[ciklon]

Kako su bile niske jutarnje temperature tog 29. septembra, za neke delove Slovenije ne cudi ali Ljubljana i Maribor u minusu! Da se smrznes...

[slovenka]

1961 – September se je zaključil z zelo toplim in sončnim vremenom in tudi sicer je septembra tega leta prevladovalo lepo in prijetno toplo vreme s pravim babjim poletjem. V Mariboru se je zadnji dan temperatura povzpela do 27,8 °C, v Novem mestu do 27,2 °C, v Murski Soboti in Kopru do 26,6 °C ter v Ljubljani do 24,9 °C.
 

[slovenka]

1956 – Na Primorskem je bilo vreme bolj poletno kot jesensko in na nekaterih meteoroloških postajah je bila izmerjena najvišja oktobrska temperatura. V Kortinah pri Črnem Kalu so izmerili 28,4 °C, v Kubedu se je segrelo do 28,3 °C, v Tolminu in v Komnu na Krasu do 27,6 °C, na Slapu pri Vipavi do 27,4 °C in v Ilirski Bistrici do 27,2 °C.

1965 – Po rekordno namočenem septembru, ko je ponekod na zahodu padlo več kot 1000 mm padavin, se je začel najbolj sončen in suh oktober 20. stoletja – ponekod v vsem mesecu ni padla niti kaplja dežja!

1993 – Čez dan je zlasti v Goriških brdih, Spodnji Soški dolini in Baški grapi zelo močno deževalo. Naslednje jutro so v Vedrijanu izmerili kar 243 mm dežja v 24 urah; v Morskem je padlo 206 mm, v Rutu 185 mm, v Plavah 184 mm in na Ligu 174 mm dežja.

[slovenka]

1956 – V večjem delu države je bilo nenavadno toplo za začetek oktobra, ponekod celo najtopleje v zadnjih desetletjih. V Črnomlju je bilo že skoraj vročih 29,2 °C, v Mokronogu se je živo srebro ustavilo pri 27,4 °C, v Celju pri 26,7 °C, v Kočevju pri 26,2 °C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pri 25,2 °C.

[slovenka]

1932 – Močno deževje ponekod na Dolenjskem; v Gornjem Lenartu je do naslednjega jutra padlo 106 mm, v Ambrusu 98 mm in v Kostanjevici na Krki 79 mm padavin v preteklih 24 urah.

[slovenka]

1967 – Zelo obilen dež na nekaterih območjih zahodne Slovenije. Naslednje jutro so na postaji Lepena na Bovškem izmerili kar 260 mm, v Kneških Ravnah pod Voglom 229 mm, v Stari Fužini 220 mm, v Fužinah ob Sori 217 mm, v Kamniški Bistrici 164 mm in v Poljanah nad Škofjo Loko 138 mm padavin v zadnjih 24 urah.

[slovenka]

1972 – Dan se je ponekod v zahodni polovici Slovenije začel z zelo hladnim jutrom. V Ratečah se je temperatura spustila do -6,4 °C, na Letališču Brnik so izmerili -5,0 °C, v Čepovanu -2,6 °C, v Šmarjah pri Sežani -2,0 °C in v Biljah pri Novi Gorici -1,6 °C.

[slovenka]

1934 – Močan dež na zahodu je ponehal, do 9. ure zjutraj je v 72 urah ponekod padlo več kot 300 mm padavin. Na postaji Kneške Ravne nad dolino Bače so zabeležili 328 mm, v Sv. Luciji (danes Most na Soči) 327 mm (261 mm v 24 urah, izmerjeno 5. oktobra), v Soči 288 mm, v Kobaridu 230 mm, v Idrijskih Krnicah 265 mm (206 mm v 24 urah), na Panovcu nad Novo Gorico 300 mm (213 mm v 24 urah) in na Ligu 303 mm (219 mm v 24 urah).

1987 – V izredno močnih nalivih je v Novi Gorici padlo okoli 300 mm dežja v 12 urah! Naslednje jutro so izmerili izjemnih 316 mm padavin v preteklih 24 urah; na Skalnici je padlo 185 mm, v Čepovanu in Lokvah 180 mm ter v Šempasu 146 mm dežja.

1993 – Po le nekaj dneh se je izjemno deževje v Spodnji Soški dolini, Goriških brdih in Baški grapi ponovilo, do naslednjega jutra je ponekod padlo okoli 200 mm dežja v 24 urah! V Kalu nad Kanalom so izmerili 226 mm, v Ligu 197 mm, v Podbrdu 191 mm, v Rutu 190 mm, v Kneških Ravnah 183 mm, v Morskem 182 mm in v Vedrijanu 132 mm padavin.

[slovenka]

1935 – Končalo se je večdnevno obdobje z obilnimi padavinami v zahodni Sloveniji, daljša prekinitev je bila le 4. oktobra. V Učji, na italijanski strani današnje meje s Slovenijo, je v šestih dneh padlo kar 804 mm, v Bovcu 520 mm, na Predelu 491 mm in v Soči 459 mm padavin.

1936 – Ponekod v notranjosti je po nižinah že drugi dan zapored snežilo, kar je v oktobru zelo redek pojav. Marsikje je bilo to najzgodnejše zabeleženo jesensko sneženje v 20. stoletju. V Ljubljani so zjutraj izmerili 6 cm snega (naslednje jutro 8 cm), na Bledu 15 cm in v Kranjski Gori 20 cm (naslednje jutro 32 cm).

[slovenka]

1964 – Zlasti v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je močno deževalo, do jutra naslednjega dne je ponekod v 24 urah padlo prek 200 mm padavin. Na številnih postajah so zabeležili največjo dnevno višino padavin v oktobru. V Ukancu v zatrepu Bohinjske doline so namerili kar 281 mm, na Žagi pri Bovcu 219 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 252 mm, na Planini pod Golico 199 mm, v Logarski Dolini 165 mm, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 148 mm in v Naklem 124 mm dežja.

1980 - Izjemno obilno deževje v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije, saj je marsikje padlo več kot 200 mm dežja v 24 urah, ponekod verjetno celo prek 400 mm. Tudi drugod je padlo nenavadno veliko padavin. Sprva je bilo ob močnem jugozahodniku nenavadno toplo z mejo sneženja na okoli 3000 m, v sledeči noči pa se je močno ohladilo in meja sneženja se je spustila pod 1000 m. Naslednje jutro so največ padavin v preteklih 48 urah izmerili v Plužni pri Bovcu, kar 526 mm; več kot 500 mm so namerili še v Lepeni; na Žagi pri Bovcu je padlo 479 mm, v Stari Fužini 359 mm, v Kobaridu 348 mm, v Logarski Dolini 334 mm, v Kamniški Bistrici 251 mm, v Postojni 154 mm, v Kočevju 142 mm in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 136 mm padavin.

[slovenka]

1997 – Zlasti na severovzhodu je bilo izjemno toplo za oktober. V Lendavi so izmerili kar 27,7 °C, v Murski Soboti se je ogrelo do 27,2 °C, na Letališču Maribor, na Jeruzalemu in v Gornji Radgoni do 26,0 °C.